DRUŠTVO SLOVENSKA AKADEMIJA ZA MANAGEMENT

UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI, EKONOMSKA FAKULTETA

 

Spoštovani,

V petek, 16. junija 2017, bo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani potekalo 15. znanstveno posvetovanje o managementu in organizaciji. Naslov posvetovanja je: 

»OBVLADOVANJE TVEGANJ«

Globalna finančna kriza je obvladovanje tveganj postavila v središče pozornosti akademske in strokovne javnosti. Zakonodajalci, upravljavci, bonitetne agencije, borze, institucionalni investitorji in drugi zahtevajo od podjetij in drugih združb, da v svojem odločanju okrepijo upoštevanje tveganj, se nanje vnaprej pripravijo in se ob njihovem nastopu odzovejo tako, da bodo posledice čim manj neugodne. V podjetjih in drugih združbah med drugim analizirajo valutno tveganje, tveganje spremembe obrestne mere, tveganje spremembe cen poslovnih prvin, tveganje spremembe cen končnih proizvodov/storitev, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje, strateško tveganje (npr. izguba trga in kupcev, aktivnosti konkurentov, tehnološka zastarelost), tveganje izgube ugleda, pravno/regulatorno tveganje in politično tveganje. Tveganja so bila vsebinsko vedno prisotna v poslovnem odločanju. Razvoj vse bolj negotovega okolja je vplival na razvoj metod odločanja ob tveganju in negotovosti. Ustrezno upoštevanje tveganj v odločanju vpliva na procese zagotavljanja smotrnosti: planiranje in kontrolo poslovanja, planiranje, uveljavljanje in kontrolo organizacije ter usklajevanje.

(Ne)prisotnost obvladovanja tveganj vpliva na strateško, taktično in operativno odločanje in posledično tudi na (ne)doseganje postavljenih ciljev. Bolj sistematično, celovito in kakovostno obvladovanje tveganj izboljša stabilnost in uspešnost poslovanja, vendar pozitivni učinki niso sami po sebi umevni. Pomembno je ugotoviti, kako so sistemi za obvladovanje tveganj vpeti v proces odločanja managerjev in kakšni so učinki različnih praks obvladovanja tveganj na učinkovitost in uspešnost poslovanja podjetij. Zanima nas, kateri modeli obvladovanja tveganj delujejo v poslovni praksi in kateri ne. Obvladovanje tveganj ne sme postati nova administrativna naloga zaposlenih, ki je namenjena dokazovanju izpolnjevanja zunanje postavljenih standardov. Postati mora način dela in razmišljanja vsakega zaposlenega v podjetju, kjer je obvladovanje tveganj vpeto v vsakodnevno odločanje managerjev. Zelo pomembno je oblikovati organizacijski okvir, ki omogoča preseganje obvladovanje tveganj z vidika posamezne poslovne funkcije in prehod na 'celovito' obvladovanje tveganj. Le tako lahko pričakujemo oblikovanje organizacijske kulture, ki po eni strani preprečuje nastanek tveganj, po drugi pa se ustrezno odziva na nastala tveganja, s čimer vpliva na višjo dolgoročno učinkovitost in uspešnost poslovanja.

Obvladovanje tveganj je pomembno v zasebnem in javnem sektorju, v finančnih in nefinančnih združbah, za izkušene praktike in raziskovalce, za velike in majhne združbe. K sodelovanju z izmenjavo teoretičnih in praktičnih spoznanj vabimo avtorje prispevkov, ki preučujejo katero od naslednjih (ali sorodnih) tem:

- upoštevanje tveganj v procesih odločanja;

- upoštevanje tveganj v planiranju in izvajanju (kontroli) poslovanja;

- upoštevanje tveganj v planiranju, uveljavljanju in kontroli organizacije;

- učinki obvladovanja tveganj na uspešnost poslovanja podjetij in drugih združb;

-  modeli in prakse obvladovanja tveganj, ki so se izkazali za učinkovite ali neučinkovite;

-  položaj  strokovnjakov, ki analizirajo tveganja v podjetju;

-  organizacija obvladovanja tveganj in položaj morebitnega managerja za obvladovanje tveganj;

-  (de)centraliziranost obvladovanja tveganj;

-  načini ugotavljanja in ocenjevanja tveganj;

- načini odzivanja združb z organizacijo na tvegano in negotovo okolje;

- odzivanje zaposlenih (njihova vedenja, doživljanja) na tvegano in negotovo okolje;

- organizacija (organizacijski vidiki) procesa obvladovanja tveganj;

- načini preseganja funkcijskih okvirov obvladovanja tveganj in zagotavljanja celovitega obvladovanja tveganj;

- kvantitativna in kvalitativna orodja pri obvladovanju tveganj;

- notranje in zunanje poročanje o tveganjih;

- povezanost med sistemi za presojanje uspešnosti poslovanja in sistemi za obvladovanje tveganj;

- organizacijska 'kultura tveganja';

- povezanost med revizijo, ravnanjem s tveganji in poslovodnim računovodstvom (kontrolingom);

- povezanost med upravljanjem (ang. governance) in obvladovanjem tveganj;

-  povezanost med strateškim planiranjem in obvladovanjem tveganj;

- povezanost obvladovanja tveganj s spremembami v poslovnem okolju (npr. s klimatskimi spremembami);

- razlike v obvladovanju tveganj v finančnih in nefinančnih združbah;

- razlike v obvladovanju tveganji v velikih in majhnih združbah;

- obvladovanje tveganj in družbena odgovornost.

Prispevki so lahko praktični, kot npr. prikaz konkretnih rešitev podjetij, ali povsem teoretični, kot npr. pregled mednarodnih raziskav v zadnjih letih. Zlasti so zaželeni prispevki, ki obravnavajo organizacijske probleme, izpostavljajovlogo razmerij in predlagajo konkretne rešitve. Vljudno vabljeni k sodelovanju!

Rok za oddajo povzetkov (največ ena stran) nameravanih prispevkov je 31. januar 2017 na e-poštni naslov alesa-sasa.sitar@ef.uni-lj.si. Kasneje prispelih povzetkov organizacijski odbor ne bo obvezen sprejeti. Povzetki bodo pregledani in izbrani do 15. februarja 2017, ko bodo avtorji tudi prejeli navodila za pisanje prispevkov. Rok za oddajo prispevkov je 26. april 2017. Vsi prispevki bodo recenzirani, zato bodo avtorji prejeli predloge izboljšav do 12. maja 2017. Rok za oddajo popravljenih prispevkov je 29. maj 2017. Predstavitev prispevka na posvetovanju je obvezna, sicer prispevek ne bo objavljen v zborniku posvetovanja.

Kotizacija za udeležbo na posvetovanju znaša (DDV je vključen v ceni):

- Avtorji, ki so člani društva SAM 50 EUR

- Avtorji, ki niso člani društva SAM 70 EUR

Posvetovanje bo potekalo 16. junija 2017 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana.

 

Nasvidenje na posvetovanju!

Programsko-organizacijski odbor:

prof. dr. Darja Peljhan, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani,

dr. Darija Aleksić, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, COBIK,

prof. dr. Jure Kovač, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru,

doc. dr. Mojca Marc, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani,

doc. dr. Katarina Katja Mihelič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani,

prof. dr. Rudi Rozman, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani,

dr. Aleša Saša Sitar, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani.


15. znanstveno posvetovanje VABILO.pdf

Dobrodošli v SAM

Društvo slovenska akademija za management združuje znanstvenike, raziskovalce in strokovnjake s področja managementa (ravnateljevanja) v Republiki Sloveniji z namenom raziskovati, razvijati ter širiti znanje o managementu, organizaciji, upravljanju in povezanih področjih.

Postanite član akademije

Prijavnica

Vstop v interni del sistema za člane akademije

Vstop